Kako Gnojila Vplivajo Na Kakovost Pridelka - 3

2024 Avtor: Sebastian Paterson | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-16 13:53

Nalivanje jabolk, hrustljavo korenje …

Alkaloidi so heterociklične snovi alkalne narave, ki vsebujejo dušik, z močnim fiziološkim učinkom. Sintetizirajo se v pomembnih količinah in se kopičijo v določenih skupinah kmetijskih rastlin. V listih tobaka se kopiči alkaloid nikotin (3-7%), ki ga uporabljamo za kajenje, v listih volčjega boba - lupinin, spartein, lupanin in nekateri drugi alkaloidi (1-3%), ki so strupeni za ljudi in živali, v krmi za živali se uporabljajo lupini brez alkaloidov, v skorji drevesa cinchona - alkaloid kinin (8–12%), ki se uporablja v medicinske namene, v maku - opijum, morfij, narkotin in kodein - v zdravilo.

Alkaloid kofein najdemo v kavnih zrnih (1-3%), v čajnih listih (do 5%), v majhnih količinah v kakavovih zrnih, kolakovih oreščkih in drugih rastlinah. Alkaloidi se pogosto uporabljajo v medicinske namene. Pri uporabi gnojil ni mogoče hkrati povečati vsebnosti vseh obravnavanih biokemičnih spojin. To ni potrebno. Vsebino te ali one snovi pa lahko načrtujemo in povečujemo s pomočjo gnojil. Mehanizem delovanja gnojil na kemično sestavo rastlin in kakovost pridelka je odvisen od poteka dveh nasprotno usmerjenih procesov v rastlinah. Po eni strani je to biosinteza beljakovin in drugih dušikovih spojin, po drugi pa biosinteza ogljikovih hidratov ali maščob. Oba procesa zahtevata različne pogoje. Skoraj vedno, ko je proces biosinteze beljakovin okrepljen, se kopičenje ogljikovih hidratov ali maščob zmanjša in obratno.

Dušik gnojil, ki vstopajo v rastline, se že v koreninah hitro pretvori v aminokisline, iz katerih se nato sintetizirajo beljakovine, nukleinske kisline, klorofil, vitamini, alkaloidi in druge spojine. Zato boljši pogoji za prehrano z dušikom prispevajo k intenzivnejšemu kopičenju teh spojin v rastlinah. Ob pomanjkanju dušika se vsebnost beljakovin in še posebej beljakovinskih dušikovih spojin v rastlinah znatno zmanjša. Relativna vsebnost škroba in sladkorjev je večja. Močno pomanjkanje dušika pa lahko povzroči zmanjšanje vsebnosti mobilnih oblik ogljikovih hidratov zaradi povečanja vlaknin in drugih netopnih oblik ogljikovih hidratov. Z uvedbo dušikovih gnojil se vsebnost "surovih beljakovin" poveča, medtem ko se vsebnost ogljikovih hidratov zmanjša.

To zmanjšanje je razloženo z dejstvom, da rastlina na številnih stopnjah presnove dušika (med redukcijo nitratov v amoniak, biosintezo aminokislin iz amoniaka, biosintezo amidov, dušikovih baz, nukleinskih kislin, beljakovin in drugih spojin) porabi veliko energije, ki jo dobimo predvsem zaradi porabe ogljikovih hidratov v procesu njihove oksidacije. Ogljikov ogrodje nastalih dušikovih spojin je zgrajeno tudi na račun ogljikovih hidratov ali njihovih produktov pretvorbe, zaradi česar se z okrepljeno prehrano z dušikom pomemben del ogljikovih hidratov, fiksiranih med fotosintezo, porabi za biosintezo dušikovih spojin. Tako se s povečano prehrano z dušikom vsebnost ogljikovih hidratov ali maščob v rastlinah zmanjša.

Za izboljšanje kakovosti kmetijskih pridelkov so pomembne tudi oblike dušikovih gnojil. Zlasti pri prehrani rastlin z amoniakom se presnova premakne k kopičenju večje količine reduciranih spojin (eterična olja, alkaloidi), pri nitratnem viru dušika pa se poveča nastajanje oksidiranih spojin, predvsem organskih kislin. Fosfor zelo močno vpliva na številne biokemijske procese v rastlinah, ki je neposredno vpleten v sintezo in razgradnjo saharoze, škroba, beljakovin, maščob in mnogih drugih spojin. Zato se pod vplivom fosfornih gnojil intenzivnost njihove sinteze močno poveča. Poveča se tudi intenzivnost sinteze beljakovin pod vplivom fosforja, vendar v manjši meri kot kopičenje saharoze ali škroba. Zato pravilomaob pomanjkanju fosforja rastline vsebujejo sorazmerno manjšo količino saharoze in škroba v primerjavi z vsebnostjo beljakovin, ob dodajanju fosforja pa se poveča intenzivnost sinteze ogljikovih hidratov.

Za pridobitev kakovostne letine ni pomembna le absolutna stopnja oskrbe rastlin z določenimi hranili, temveč tudi razmerje med posameznimi elementi, predvsem med dušikom in fosforjem, dušikom in kalijem, N, P, K in elementi v sledovih. S spreminjanjem njihovega razmerja lahko opazno uravnavamo intenzivnost in smer presnovnih procesov ter povzročamo največje kopičenje beljakovin ali ogljikovih hidratov. Kalij pozitivno vpliva na hitrost fotosinteze in na biosintezo saharoze, škroba in maščob v rastlinah. Izboljša se tudi biosinteza beljakovin z uvedbo optimalnih odmerkov kalijevih gnojil. Pri primerjavi različnih virov dušika (amonijak ali nitrat) je še posebej opazen pozitiven učinek kalija na sintezo beljakovin s prehrano amoniaka. Nezadostna prehrana rastlin s kalijem vodi do oslabitve sinteze saharoze,škroba in maščob, kar vodi do povečanja vsebnosti monosaharidov.

Najpomembnejše kemične spojine, zaradi katerih gojijo številne rastline, so saharoza in monosaharidi. Hranilno vrednost številnih vrtnin najprej določa vsebnost sladkorja. Zato je treba pri gojenju zelenjavnih in sadnih pridelkov ustvariti pogoje, pod katerimi se kopiči največ sladkorjev. Vsak kilogram aktivne snovi fosfornih in kalijevih gnojil zagotavlja povečanje zbiranja sladkorja za 10,5-17,5 kg, ta gnojila imajo največji pozitiven učinek na vsebnost sladkorja v izdelkih. Poleg tega se pod vplivom teh gnojil poveča tudi vsebnost številnih vitaminov.

Izjemno pomemben je problem izboljšanja kakovosti pridelka in vsebnosti maščob v njem, zlasti v jagodah rakitovca, semenih bučnih pridelkov, sončnicah in drugih oljnicah. Maščobe v rastlinah nastajajo iz ogljikovih hidratov, zato obstaja obratna povezava med beljakovinami in vsebnostjo maščob: z največjo vsebnostjo maščob se količina beljakovin v semenih zmanjša in obratno. Da bi povečali vsebnost maščob v semenih, je treba spodbujati kopičenje ogljikovih hidratov in s tem povečati sintezo maščob v semenih ter zmanjšati vsebnost beljakovin. Fosforna in kalijeva gnojila imajo največji pozitiven učinek na povečanje vsebnosti olja v semenih. Ko uporabimo ta gnojila, se vsebnost maščobe v semenih poveča za 2-4%. Dušikova gnojila povečajo intenzivnost sinteze beljakovin,posledično se vsebnost beljakovin v semenih poveča, vsebnost maščob pa zmanjša.

Zato dušik negativno vpliva na kopičenje maščobe v semenih, fosfor in kalij pa pozitivno. Z lokalno uporabo gnojil za kmetijske pridelke se plačilo za enoto gnojila znatno poveča. Lokalna uporaba fosfornih gnojil med setvijo najbolj pozitivno vpliva na pridelek in vsebnost maščobe v semenih. Z lokalno uporabo 10 g superfosfata se je vsebnost maščobe v semenih povečala za več kot 4%. Dušikova gnojila, če jih uporabimo lokalno, negativno vplivajo na pridelek in vsebnost maščobe v semenih, pod vplivom kalija pa se količina maščobe znatno poveča.

Skupaj s spremembo vsebnosti maščobe v semenih pod vplivom gnojil se spremeni tudi kakovostna sestava maščobe, poveča se količina nenasičenih maščobnih kislin. Fosfatna in kalijeva gnojila najmočneje povečajo vsebnost nenasičenih maščobnih kislin v olju. Poleg tega se poveča tehnična vrednost maščobe, ta maščoba se lažje posuši in iz nje dobimo kakovostnejše sušilno olje in lak.

Dušikova gnojila pomembno vplivajo na kakovost maščobe, ko se vsebnost nasičenih maščobnih kislin v olju poveča, vsebnost nenasičenih kislin pa zmanjša. V skladu s tem se pod vplivom dušika zmanjša jodno število olja. Tako razmere, ki povzročajo zmanjšanje vsebnosti maščobe, vodijo tudi do poslabšanja njene kakovosti, z večjo vsebnostjo maščob v semenih pa se njena kakovost praviloma poveča. Pod vplivom gnojil se spremeni tudi vsebnost številnih drugih snovi v pridelku - vitaminov, eteričnih olj, alkaloidov, organskih kislin, mineralnih soli, elementov v sledovih. S pravilnim nanašanjem gnojil (optimalni odmerki in čas vnosa, pravilna kombinacija različnih oblik gnojil, obiranje 30 dni po oploditvi itd.) Se lahko tudi pozitivno poveča vsebnost teh dragocenih snovi v pridelku. T

Tako se lahko kemična sestava rastlin in kakovost pridelka, odvisno od pogojev mineralne prehrane, bistveno spremenijo. Tu morate upoštevati ne samo vsebnost beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, trdnih snovi, fosforja, kalija, elementov v sledovih, potrebnih za prehrano ljudi, temveč tudi barvo, velikost sadja, donos komercialnih proizvodov prvega ali drugega kakovost, ohranjanje kakovosti, okusa, vonja, primernosti za konzerviranje in drugi kazalniki kakovosti, značilni za posamezne pridelke ali namene gojenja rastlin. O njih bomo govorili kasneje.

Upamo, da bodo vrtnarjem in pridelovalcem zelenjave nasveti o upravljanju kakovosti pridelkov koristni. Želimo vam uspeh!